
Pozdravljeni tu. Sem Meri in na svetu sem, da sem stik z dušami. S tistimi, ki so že zaključili svoje popotovanje po Zemlji in se vrnili nazaj v dušni dom. V Nebo, kot rada zapišem (da boste vedeli za nadaljevanje 😉).
Moja pot odkrivanja in predvsem zavestnega udejstvovanja poslanstva in tega daru se je pričela, ko je odšla naša stara mama. Pot je bila vsekakor zanimiva, polna vprašanj in odgovorov, dogodkov, trenutkov, ki jih nisem takoj razumela a so svoj smisel imeli kasneje. Hvaležna sem za to čudovito poslanstvo, hvaležna pa sem še posebej zato, da mi duše pripeljejo vas, da vam njihova sporočila lahko predam. V obliki zvočnih posnetkov, medijstev po telefonu, privat Klepetov osebno ali online, pa tudi kot pisano besedo, ki jo berete, da lahko predajam sporočila skozi objave na FB strani (Stik z dušami – medijstvo z Meri Verdinek) in IG profilu (@stikzdusami).
Zgodi pa se tudi, da sporočilo predam mimoidočemu, nekomu, ki poleg mene kupuje v trgovini, morda sedi s svojo družbo na kavi ali pa mi kavo postreže, morda v čakalnici pri zdravniku. Vse se je že zgodilo. In nepopisni so občutki, ki me napolnijo, ko ušesa slišijo njihovo sporočilo, ko se koža naježi, srce začne hitreje biti in oči jih kar obstojijo na meni. »Kdo si?« je običajno njihovo prvo, nežno, vprašanje, čeprav se vedno prej predstavim, nato pa se popravijo: »No, s čim sem si pa jaz zdaj to zaslužil/a?« ali pa »Kako sem ti hvaležen/a, da sem to sedaj slišal/a.« Ja, verjamem. Vsako sporočilo pride za vsakega posameznika točno ob pravem času, na pravem mestu in na pravi način. Vse se poklopi, vse se sestavi. Vse je tako popolno. In moj dan je od trenutka predaje sporočila še lepši.
Rada pišem. Rada pišem po nareku duš. Toliko imajo za povedati, tako ‘pametni’ so, se včasih radi kar sami pohvalijo. Vsakič izberejo temo, o kateri želijo, da skupaj zapišemo besede. Občasno mi dovolijo, da kaj pripišem v ‘lastni režiji’. Ampak ne velikokrat in še tisto ponavadi komentirajo in seveda moram komentar obvezno zraven zapisati. In takšne zapise boste lahko našli tu.
Kdaj bo tema povsem življenjska, vsakdanja, kdaj pa kdaj pa bo bolj globoka, duhovna, pravijo zgoraj. Kakor se jim bo zazdelo, tako bodo narekovali. Zapisi, pravijo, ne bodo predolgi, saj se redkim da dolgo brati. In da bo vsak petek priti nazaj na portal še slajše. Pravijo, da morda ne bo vedno vse v pisani besedi, da bo morda kdaj tudi za poslušati. Ha, nič se nismo dogovorili, je moj odgovor, pa pravijo, da so itak oni šefi in naj pišem, kar mi narekujejo. Prav. No vidite, tako je to pri meni. 😊 Se vam zdi prijetno? Morda celo zabavno? Ja, saj je. Znajo pa biti tudi resni, kdaj pa kdaj celo strogi, če je to potrebno. Predvsem pa, pravijo, da je potrebno poudariti, nas imajo tako zelo radi, še bolj, kot so nas imeli na zemlji. Zato le zaupajmo, da nismo sami, da so vsak trenutek z nami, le na drugačen način kot bi si mi želeli.
Toliko na kratko za danes, za začetek. To je začetek čudovite zgodbe, ki jo bomo, upam, pisali skupaj. Kako?
Vsak petek po objavi na portalu bom na svoji FB in IG strani naredila objavo imenovano ”Duše na Chakra.si” kjer bo prostor za debato na temo, o kateri bodo narekovale duše, prostor, kjer lahko podelite z mano in drugimi svoje občutke, misli, doživljanja o in ob prebranem, morda postavite vprašanje za duše ali jim celo predlagate temo za naslednji zapis, če vas bo kaj posebej zanimalo. Velja?
To lahko storite tudi že danes, objava čaka. 😉 Če pa ne uporabljate niti Facebooka niti Instagrama, pa mi vse to lahko zaupate in pošljete na meri@medijstvo.si, z veseljem bom prebrala vaše zapise in se nanje tudi prej ali slej odzvala.
Veselim se našega druženja, klepetanja na takšen in drugačen način in vam maham v pozdrav!
Meri

Ekskluzivno za portal Chakra.si piše Meri Verdinek
Kolumna je avtorsko delo posameznika.